Onidan sem prejela mail z veleposlaništva: “Spoštovana gospa Kraljica Mati, najlepša hvala za sporočilo glede udeležbe. Prosila bi vas, če mi lahko še sporočite ali imate kakšne prehranske omejitve.”
Dolgo sem razmišljala, ali bi odgovorila po pravici: “Spoštovana gospa Naonistrani, najlepša hvala za vašo skrb. Lepo prosim, da mi postavite omejitve pri hrani. Veste, kar vem zase, rada papam. No, moji prijatelji vedo, da sem v kuhinji nadvse nespretna, kar pa me ne omejuje pri jedi. Torej, če bi mi vi postavili omejitve, manjši krožnik, majhna porcija, ena onih modernih sladic brez sladkorja in tako dalje, bi vam bila nadvse hvaležna. Vedno vaša, Kraljica Mati.”
Saj vem, tak odgovor, čeprav še tako iskren, bi me osramotil do konca življenja. Zato sem se vljudno zahvalila in povedala, da me pri prehrani nič ne omejuje. Čisto nič. Zato pa pred omaro pogosto preklinjam te nekvalitetne materiale, ki se čez noč skrčijo.