Prestolonaslednik je “tutti frutti”.  Če je Kraljica Mati vsaj dve generaciji nazaj Slovenka (samo bog ve, od kod so se priklatili predniki), je Prestolonaslednikov oče “organizacija združenih narodov”. Pa poglejmo – po očetu je pol srbski Nemec, pol madžarski Jud. Po materi je četrt Italijan, četrt Istran (prababica se je deklarirala kot Istranka, ne Hrvatica), in pol Bošnjak iz Bihaća. V Prestolonaslednikovem očetu (ki je bil rojen in do vojne živel v Sarajevu) so z izjemo Slovencev par generacij nazaj združeni vsi narodi in narodnosti nekdanje Juge, pa še po ostali Evropi posega. Da o mešanici religij sploh ne govorimo. V glavnem pisana družba, ki bi je bil vesel še Benetton. Na svoje poreklo in družinsko zgodovino je Prestolonaslednik upravičeno ponosen, saj lahko na družinskem drevesu eni veji svoje družine sledi celo nekaj stoletij nazaj.

Pa vendar ena njegova lastnost absolutno dokazuje, da je njegova duša bosanska, čeprav je bil rojen v Zagrebu in tam preživel prvih 6 let svojega življenja, od takrat pa živi v Mariboru.

Da to ilustriram, bom uporabila zgodbo iz vrtca. Omenila sem že, da smo prva leta njegovega življenja preživeli v Zagrebu, vrtec pa je bil v strogem centru mesta. Če otroci v manjših mestih na sprehode hodijo v parke, kjer opazujejo rastline, so zagrebški otroci za opazovanje rastlin zajadrali na tržnico. Takrat je tržnica na Kvatriću še obstajala, danes je ni več. Bila je pomlad in vzgojiteljica se je odločila, da jim bo pokazala pomladansko cvetje. Otroci so se veselili, vsak izhod iz vrtca je bil pomemben dogodek.

Hodili so od stojnice do stojnice in ovohavali narcise, tulipane, marjetice in kaj je še pomladanskega rastlinja, Prestolonaslednik pa ni bil zainteresiran. Obračal se je in bil nemiren, kar je pritegnilo pozornost “tete”. Opomnila ga je, nato pa mu rekla, da so prišli vohati in opazovati cvetje, Prestolonaslednik pa nazaj kot iz topa: “Jaz ne voham cvetja, meni dišijo KLOBASE”.

Ko sem prišla po njega v vrtec, se je teta med pripovedovanjem zgodbe tresla od smeha. Tik ob tržnici je namreč stal grill Rubelj, znan po dobrih čevapčičih, njihov vonj pa je prebudil sanjavo dušo mojega malega Bosanca.