Da vrtljivi stol ni primerno orodje za plezanje, sem ugotovila konec aprila 2014, tik pred prvomajskimi prazniki. S praktikantko iz Italije sva pospravljali depoje. Ker je včasih potrebno kaj zložiti tudi na najvišji polici, lestev pa je bila v sosednjem depoju, sem se odločila, da si bom pomagala kar z vrtljivim stolom. Odločitev, da ne … Continue reading Trma trmasta

V ponedeljek so otroci prevzeli muzej. Za današnjo zgodbo je to relevantno le v toliko, da so za odprtje razstave, ki so jo otroci pripravili, prinesli na tone peciva in keksov. Ob koncu prireditve so večino hrane odnesli, v muzeju pa so pustili dva zvrhano polna pladnja sladkih dobrot. Tri dni smo si jih potiskali … Continue reading V sili hudič še Mars požre

Onidan sem prejela mail z veleposlaništva: "Spoštovana gospa Kraljica Mati, najlepša hvala za sporočilo glede udeležbe. Prosila bi vas, če mi lahko še sporočite ali imate kakšne prehranske omejitve." Dolgo sem razmišljala, ali bi odgovorila po pravici: "Spoštovana gospa Naonistrani, najlepša hvala za vašo skrb. Lepo prosim, da mi postavite omejitve pri hrani. Veste, kar … Continue reading Prehranske omejitve

Boljša polovica me je nagovorila, da napišem zgodbo o Prestolonaslednikovem prihodu na ta svet. Kakor vse, kar je povezano z njim, je tudi to izjemno in čisto v njegovem (in mojem) stilu. Nosečnost je bila res naporna, saj sem od tretjega meseca naprej strogo mirovala, obsodili pa so naju tudi na tablete. Zaradi enih mi … Continue reading Prestolonaslednikov prihod

Nikoli nisem želela imeti otrok. Prisegala sem, da se jaz s temi smrkavci res ne bom ukvarjala. Nato se je rodil Nečak I. O moj bog! Kar naenkrat sem odkrila svoj materinski čut. No, Nečak I. se mi je zdel čudovit, drugi otroci so mi še naprej šli na živce. Nečak I. je spal, ko … Continue reading Pri nas nismo popolni

Prestolonaslednik ima bujno domišljijo. Tega sem se zavedala zelo zgodaj. Še najbolj očitno pa je to postalo takrat, ko se je v našem življenju pojavil Kasanović. Lepega dne smo ga morali sprejeti medse in skrbeti zanj, kakor da bi bil od vedno del našega gospodinjstva. Prestolonaslednik je imel tri leta, za Kasanovića nismo bili prepričani, … Continue reading Kasanović in Marković

Ko opazujem Prestolonaslednika - kar počne vsaka poštena mati, ki je prepričana, da je prav njen naraščaj nekaj posebnega – me kar spreleti, ko vidim, da je slika in prilika njegovega očeta. Enak smeh, enak nos, enako se namršči, ko dela nekaj, kar zahteva popolno koncentracijo. Prav tako v njem vidim veliko sebe. Cinizem, črni … Continue reading Družinske zadeve

Jutra so ekstremno naporna že 17 let. Ja, točno tako, vse odkar se je rodil Prestolonaslednik. Naporna!!! Gospoda je bilo potrebno vedno prebujati počasi, postopoma, nežno, z veliko potrpljenja. Začelo se je vsaj pol ure prej. Prvi poskus, 5 minut premora, drugi poskus, 5 minut premora, kakav... Znova 5 minut, prošnje, nagovarjanje in na koncu … Continue reading Jutro ali “Vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje”

Ko je bil Prestolonaslednik še majhen, je razvil svoj jezik, ki je bil mešanica slovenščine, hrvaščine in nespretnega jezička. Ko je vstopil v obdobje, ko se ni in ni ustavil, se mi je včasih zdelo, da se mi bo zmešalo. Ni mi bilo jasno, kako lahko nekdo toliko govori in postavi toliko vprašanj?! Ko sem … Continue reading Filozofiranje