Pri nas VEDNO kampiramo. Nam je vseeno, kateri letni čas je in kje smo. Mi (beri: Prestolonaslednik) povsod postavimo šotor ali celo samo raztegnemo blazino in spimo pod vedrim nebom (oziroma domačim stropom). Čisto vseeno nam je in ne damo se motiti.

Prestolonaslednik je velik ljubitelj kampiranja. V načelu sem tudi jaz, obožujem občutek svobode, ki ti ga daje kampiranje. Seveda, v kolikor nisi v nekem natlačenem kampu. Če je kamp nadvse obljuden, se zna zgoditi, da sosed na desni grozljivo smrči, na levi pa skupina celo noč glasno nazdravlja, čemur sledi krohotanje in prepevanje. Seveda smo bili mi, ko smo bili mlajši, tudi zelo glasni. Po tridesetem pa sem postala manj imuna na pomanjkanje sna.

A moj naraščaj si ne da vzeti pravice do šotorskih užitkov, niti pozimi, niti doma, v 14. nadstropju našega bloka. Ko je prvič prišel na takšno idejo, je bil star kakšna štiri leta, šotor, ki smo mu ga postavili v sobi, pa je bil zelo majhen, za igro. Seveda je vztrajal, da moram spati z njim. Moje telo je bilo v šotoru le do sredine beder, noge so gledale ven. Menda ne moram poudarjati, da se nisem naspala. Sedaj, ko ima večji šotor, mu niti na pamet ne bi padlo več, da bi me povabil k sebi.

V nedeljo smo iz sobe vrgli staro posteljo, ki je bila že dodobra zdelana. Predali se niso več odpirali, dno je bilo na več mestih zlomljeno. Pač posledice večletnega skakanja na posteljo in po postelji. Prestolonasledniku sem ponudila spanje na vzmetnici. A ni se dal zmesti staromodnim zamislim lastne matere. V sobi tako sedaj stoji šotor, v šotoru pa ima blazino za kampiranje. Ob odprtju kampa je na računalnik nastavil celo posnetek ognjišča. Za popolno doživetje. Nato sva bili z Boljšo Polovico povabljeni na obisk.

Fotografija je le simbolična.

Ponoči ima okno široko odprto, menda zaradi pristnega doživetja bivanja v naravi. Zaradi tega je imel neko noč poplavo, saj je zunaj lilo kot iz škafa. Vodo je pobrisal kar s hlačami. Zakaj bi se najstnik trudil stopiti po krpo, saj perejo mati!?

Po mojem se ne veseli sobote, ko pride nova postelja.

P.S.: Bila sem prepričana, da mi bo Prestolonaslednik prepovedal pisati o tem. A ni, celo dobro se mu zdi, da vsi vedo, da rad kampira v stanovanju.

Zavidam mu!