Boljša Polovica se je soočila z očitnim – njen jekleni konjiček je odslužil svoje in glede na to, koliko časa preživi na cesti, je skrajni čas, da poskrbi za varnejše in novejše vozilo. Predvsem pa večje. In se je začelo. Proučevala je karakteristike avtomobilov, velikosti prtljažnika (to je za naša potovanja izredno pomembno), govorila je o nekih konjih in kilovatih. Primerjala je garancije na motorje in pločevino, tudi barva je postala pomembna tema naših pogovorov. Zame je bilo najhujše to, da me je kar naprej nekaj vpraševala. Dejstvo, da od mene ni dobila nobenega konstruktivnega odgovora, je ni zaustavilo. Lepega dne je odredila, da moram z njo po salonih, kjer naj bi modrovali nad različnimi vozili in se na koncu odločili, kaj bova v nedoločeni prihodnosti kupili.

Boljša Polovica morda ve več o avtih in tehniki nasploh, ne pozna pa človeške narave. Še nikoli se ni namreč zgodilo, da bi jaz šla avto le gledati. Trikrat v življenju sem obiskala avtomobilski salon, trikrat sem kupila avto. Vse drugo je zame razmetavanje časa in nekako moram reči, da sem imela vedno srečo, če že nisem nakupu pristopila tako študiozno, kot to počne Boljša Polovica. Preden sva se odpravili od doma sem ji zatrdila, da se bova domov vrnili s pogodbo. Ni verjela. Kako zelo naivni so lahko ljudje.

Čeprav smo pri trgovcu dobili najbolj nemogočega prodajalca, ki nam je zatrjeval, da imajo na zalogi kar štiri primerke avtomobila, ki sva ga izbrali, v resnici pa je gledal številko skladišča, smo izbrali avto. Mimogrede sta v igro padla tudi moja sestra in njen zakoniti. Medtem ko sta Boljša Polovica in zakoniti proučevala motorje, konje, karakteristike in ostalo, sva s sestro naskočili aparat za kavo, v igro potegnili še enega prodajalca, ki je celo vedel, kaj dela, občudovali prevleke na sedežih in število gumbkov na komandni plošči (ali kako se že reče oni zadevi pred voznikom) in mimogrede izbrali popolnoma drug avto, kot ga je najprej izbrala Boljša Polovica. Bolj po sreči kot znanju sva dobro izbrali in celo tehnično podkovan del družine se je navdušil nad najino izbiro. Vplačali sva aro in človek bi pomislil, da je bila s tem zgodba končana. Malo morgen!

V petek se izteka štirinajst dni od vplačila are, avto je že poplačan in v skladu z določili predračuna bi človek upravičeno pričakoval, da bo avto najkasneje v petek v Mariboru. Boljša Polovica pa je na svojo grozo in obup izvedela, da bo avto morda prišel čez teden, ali dva, ali tri… Kot ponavadi se je obrnila name. Za reševanje sranja sem namreč zadolžena jaz. Juhej! In sem klicala:

“Dober dan, tukaj Kraljica Mati, kličem v zvezi z dobavo avtomobila, ki bi moral…”, sem mu prijazno razložila.

“Jaaaa, vesteeee gospa, avto bo morda zaradi nepredvidenih težav prišel čez največ dva ali tri tedne.”

“Kakšne težave pa, če smem izvedeti!?”

“Vesteee gospaaa, zaradi snega imamo težave z dostavo avtomobila. Prevozniki zdaj ne vozijo.”

“Prosim, koliko snega pa imate pri vas na Teznu. Pri nas ga je namreč napadlo eventualno 5 centimetrov, ga imate vi več?!”

“Gospaaa, avto mora priti iz LOGATCA!!!! Prevozniki pa že nekaj dni stojijo in ne vozijo.”

“Iz Logatca? Koliko snega pa imajo tam in od kdaj v Logatcu sneži, da že nekaj dni ne vozijo?”

“No, pač. Sneg je, pa ne vozijo, mi pa na to ne smemo vplivati. Višja sila, gospa, višja sila.”

“Prosim!?!? Najprej, spoštovani gospod, zima je. Pozimi ponavadi sneži. In glede na to, da je to stalnica, bi vam predlagala, da pozimi pač ne prodajate avtomobilov, če jih niste sposobni dostaviti.”

Cesta Logatec – Maribor? (onmymind.areavoices.com)

V glavnem, gospod ni vedel imena podjetja, ki vozi avtomobile, ni vedel, kdaj bi lahko avto pripeljali, ni vedel, na koga bi se lahko obrnila, da bi kaj izvedela, ni vedel, kaj se zgodi, če avtomobila ne dobavijo v roku… V glavnem, človek se upravičeno vpraša, kako je omenjeni gospodič postal šef prodaje. A mi je obljubil, da bo povprašal v komerciali v Ljubljani in mi bo javil, kaj je uspel urediti. Klica nisem dočakala, sem pa dočakala, da se na mojo številko ni več javil, se je pa zato naivno javil na telefonsko številko moje sodelavke. Naivnež naivni. Prijazno sem mu povedala, da imam dovolj prijateljev, ki mi bodo posodili telefon, če se na mojo številko ne bi javljal. Tudi na ljubljanskem sedežu podjetja so bili enako produktivni in me iz komerciale vezali k tajnici, ko me je ta poskušala vezati nazaj, pa so mi enostavno prekinili. Povzetek – pri KMAG ne bomo kupili nobenega avta več. Bom pa zagotovo postala višja sila, ki bo vplivala na njihovo delovno okolje in razpoloženje v naslednjih dneh. Višja sila, gospod, višja sila!

Priznati mi je treba, da sem bila zelo prijazna in mirna, čeprav strupena. Kar ne bi bilo možno reči za mojo izkušnjo s prenovo kuhinje v Zagrebu. IKEA Hrvatska je kuhinjo z veseljem in kvalitetno prodala, manj kvalitetno dostavila in vgradila, še manj kvalitetno in grozljivo pa uresničevala obljube o odpravi napak. Po tem, ko je mojster Boljši Polovici že trikrat prestavil datum prihoda in je to naredil še četrtič, sem pogovor prevzela jaz. Gospod se je tisto jutro spomnil, da gre na krst svojega otroka (česar prejšnji dan še očitno ni vedel), vmes so prišli drugi posli (ki so bili na nek nepojasnjen način pomembnejši kot kuhinja za dve kokoški), edini termin, ki ga je lahko obljubil, pa je bil čez pet dni. In potem je, bedak, dodal, da je šele čez pet dni našel stranko, ki je bila pripravljena odstopiti termin in se pri tem ni drla na njega. “Prosim!?”, sem zavreščala v telefon, “pravite torej, da se pri vas da karkoli doseči le če se na vas derem?”, jakost mojih naravnih zvočnikov je šla v neslutene višave, “potem pa dajva tako, spoštovani gospod…” in začelo se je 15-minutno kričanje, ki je pritegnilo pozornost cele ulice, sosed pa je še danes ves trd od strahu, ko grem mimo njega. Po mojem se boji, da ga bom nadrla. In ne boste verjeli, mojstri, ki prej nikakor niso imeli časa, so bili v roku pol ure v našem zagrebškem gnezdu in do kosila je bila kuhinja popravljena in zaključena. Majčicu vam!

Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da sem najbolj jezna takrat, ko govorim nadvse tiho in sumljivo umirjeno. Zaradi tega izpada mi je še danes neprijetno. A če je to novi način pogovora z mojstri in prodajalci, bomo pač kričali. Višja sila, dragi moji, višja sila!