Nikoli se nisem imela za naivno osebo in vedno sem vsaj malo, ponotranjeno, zavijala z očmi, ko sem bila priča naivnosti drugih, a letos je Boljša Polovica igraje dokazala, da sem naivnica vseh naivnežev. Pa tako lepo se je začelo to poletje…

Boljša Polovica je znana po tem, da se zagreje za neko idejo, ki jo drži za določen čas, v tem času vsem izpije kri z uresničevanjem te ideje, njenih plodov so deležni vsi mogoči in nemogoči… nato pa se ohladi in ideja ni več zanimiva. Letos je prišla na vrsto ozimnica. Ne vem, kaj konkretno se je zgodilo in zakaj pri vragu si je od vseh mogočih obsedenosti izbrala prav to obsedenost, vem pa, da nisem pravočasno odreagirala in da sem popolnoma zaslepljena padla v njeno past.

Začelo se je nedolžno. V velikem loncu sem zasadila meto, ki je pred najinimi očmi divje rastla in tako lepo dišala, da bi najraje cel dan stala ob njej. Mešala se je z vonjem smilja, bazilike, žajblja in nageljnov, lepo je nadgrajevala najine limonade, a Boljša Polovica je v njej videla drug potencial. Poletje se je torej začelo z vkuhavanjem metinega soka. Pustila me je pri miru, le limonade so postale še boljše. In sem molčala.

Porezana meta se je odločila, da ima še dovolj energije, da priskrbi še novih 12 litrskih steklenic soka, tokrat sem že dobila nalogo. Ker je morala Boljša Polovica v službo, sem morala porezati meto in natrgati lističe. Nohti so bili zeleni, dišala sem kot metino eterično olje, a hujšega ni bilo. In sem molčala ter veselo srkala sadove njenega dela.

Naivna, kot očitno sem, sem molčala tudi, ko je nakupila borovnice (o katerih sem že pisala), a letos jih ni zamrznila, ampak je naredila marmelado. Glede na to, da je bil to njen prvi poskus, moram reči, da ji je res lepo uspela. Molčala sem tudi, ko je domov privlekla tovornjak jagod in ponovno vkuhavala marmelado. A ona je pustila na miru mene in jaz sem pustila na miru njo. Niti približno nisem slutila, kaj se kuha za mojim hrbtom, le šalila sem se, da bodo letos za božič vsi dobili naše domače pridelke.

Boljša Polovica je nato začela omenjati fižol, pa paradižnik, neke kisle solate, celo o kumaricah je začela govoriti, nad čemer, seveda, nisem pokazala nobenega navdušenja. V petek je tako mimogrede omenila, da je naročila 30 kil paradižnika, prikimala sem, pri tem pa očitno nisem razmišljala, kaj to pomeni in kaj pri vragu bo počela s toliko paradižnika. Naivno!

Današnji dan se je pričel nadvse prijetno. Popila sem kavo, pasja prijatelja odpeljala v pasji park, kjer sta izpustila dušo, kupila sveže žemlje, naredila zajtrk, popila še eno kavo in se lepo lotila svojega dela. Pod prijetno klimo, ki je prikrivala zunanjo pasjo vročino, sem s kosmatincema celo zaspala in nato se je vrnila ONA! Z njo pa 30 kil paradižnika, čebula, paprika in bog ve kaj še. Naznanila je, da bo delala sataraš in da se bo lotila tudi paradižnikove mezge. Menda ni potrebno poudarjati, da tega še nikoli v življenju ni počela in da nima pojma, kako deluje pripomoček za pasiranje, ki si ga je sposodila pri sosedi, teti Ankici.

Dan se je začel prevešati v pozno popoldne, ko je začela razbijati v kuhinji. Kmalu me je začela klicati naj pridem rezati paradižnike, mimogrede mi je uvalila papriko, ugotovila, da nima pojma, kako deluje pripomoček za pasiranje, iz zasluženega popoldanskega dremeža prebudila sosede in teta Ankica je čez dvorišče pritekla povedati, da se paradižnik pasira šele ko je kuhan, ponovno sem dobila nož in paradižnik in pisker, preko katerega skoraj ne vidim… V glavnem, moj dan (morda tudi jutrišnji) je pokvarjen. Stala sem v kuhinji, se borila z raznimi vrstami zelenjave in godrnjala, nisem mogla več molčati. NIHČE ni omenil, da bo teh 30 kil paradižnika zadevalo tudi mene! NIKOLI ni bilo rečeno, da bo to tudi moj projekt! Ko sem slišala, da sploh še nima steklenic za vse, kar vkuhavava, pa mi je na oči padel mrak.

V odmoru, ko se paradižnik počasi kuha, sem šla za večnost svojo dušo preliti v blog. Da bodo vsi vedeli, da 30 kil paradižnika nikoli ne prinese nič dobrega. Očeta nameravam vprašati, ali ga je mama tudi vsako leto potunkala v svoje projekte, ali pa je bila pri delu bolj samostojna…